APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi načrtoval telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, poroča Axios, ki se sklicuje na vire iz ameriške administracije. Pogovor naj bi potekal v času zaostrenih političnih in vojaških napetosti med ZDA in Venezuelo.

Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Donald Trump je izjavil, da namerava kmalu govoriti z Nicolásom Madurom in mu povedati 'zelo specifično' stvar. Poudaril je, da bo Washington 'zelo vpleten' v venezuelsko situacijo. Datum pogovora še ni določen.

Glavni tožilec Venezuele je izjavil, da bodo Mario Corino Machado obravnavali kot "begunko", če zapusti državo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Ta izjava je bila podana v luči naraščajočih napetosti med Caracasom in opozicijo, zaradi česar bi podelitev nagrade lahko še dodatno zaostrila diplomatske in pravne napetosti.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, ki kaže, da je približno 840 milijonov žensk po svetu doživelo partnersko ali spolno nasilje. V Latinski Ameriki je ta številka pod globalnim povprečjem (23,5 %), v Kolumbiji pa je žrtev 29,8 % žensk. WHO poziva vlade k odločnejšim ukrepom proti nasilju.

María Corina Machado je izjavila, da je Venezuela na pragu nove dobe, ko se končujejo 'dolga in nasilna zloraba oblasti' Nicolása Madura. Ponovila je, da je edini suveren narod ljudstvo in poudarila, da se mora Maduro soočiti z odgovornostjo za svoje zločine. Opozorila je tudi na več kot 18.000 političnih zapornikov in na stotine izginulih oseb v Venezueli ter dejala, da mora nova doba temeljiti na svobodi izražanja.

Trumpova administracija je priznala, da je 'pomotoma' deportirala transspolno žensko v Mehiko, čeprav je sodnik izdal odredbo, da je ne smejo odstraniti zaradi strahu pred mučenjem.

Salvador Nasralla, predsedniški kandidat iz Hondurasa, je napovedal, da bo prekinil diplomatske odnose z Venezuelo, če bo zmagal na prihajajočih volitvah. Ostri kritik Nicolása Madura trdi, da je slednji uničil gospodarstvo, demokracijo in institucije Venezuele.

Donald Trump je izjavil, da pozna naslove vseh kriminalcev v Mehiki. Med konferenco v Beli hiši je dejal, da se o tem pogovarja z Mehiko. Omenil je tudi protest Generacije Z in dejal, da ima Mehika resne težave.

V Španiji so aretirali Wilmerja Chavarrío, znanega kot 'Pipo', vodjo Los Lobos, največje in najmočnejše kriminalne združbe v Ekvadorju. Aretacija je bila izvedena v Malagi, Španija. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil aretacijo 'Fita', vodje Los Lobos.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

V skupni operaciji Dominikanske republike in ZDA so oblasti zasegle čoln, na katerem so našli 500 kilogramov kokaina. Aretirana sta bila dva državljana Dominikanske republike. Operacija je bila izvedena v sklopu "Operacije Lanza del Sur" pod vodstvom ameriškega poveljstva.

Kolumbijski Urad varuha človekovih pravic je poročal, da je v bombnem napadu vojske v Guaviareju umrlo šest mladoletnikov, ki so jih rekrutirale FARC. Napad je bil najsmrtonosnejši, ki ga je odredil predsednik Gustavo Petro.

Panamski predsednik José Raúl Mulino je zanikal, da bi Panama posojala svoje ozemlje za sovražna dejanja proti Venezueli ali kateri koli drugi državi. Zagotovil je, da se prisotnost ameriških vojaških enot v Panami za usposabljanje v džungli izvaja v okviru dvostranskih sporazumov o sodelovanju z ZDA. Mulino je odgovoril na vprašanja o povezavi prisotnosti ameriških enot z vojaško prisotnostjo ZDA na Karibih.

Ana Paola Hall, predsednica Nacionalnega volilnega sveta (CNE) v Hondurasu, se je zahvalila Organizaciji ameriških držav (OEA) in njenemu generalnemu sekretarju Albertu Ramdinu za podporo neodvisnosti in avtonomiji volilnih organov. Zahvala je sledila izjavi misije OEA za opazovanje volitev v Hondurasu.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da pričakuje »odločilne ure« za Venezuelo, hkrati pa je zagotovila »mirno tranzicijo«. Napetosti naraščajo zaradi prihoda največje ameriške letalonosilke na Karibe. Machado je dejala, da bodo prevzeli institucionalni nadzor in nadzor nad ozemljem ter se posvetili humanitarni pomoči. Izrazila je prepričanje, da je Venezuela na pragu svobode in preobrazbe brez primere.